Majhno razočaranje

Pii, Pii, Pii, Pii , zvoni budilka, jaz rahlo zmeden ležim v postelji. Vstanem, ugasnem bulko nato pa skočim v svoje bele hlače, se odpravim v kuhinjo in si pripravim zajtrk. Ubujem se zaklenem vrata in se poln pričakovanja odpravim na prvo predavanje na Fakulteto za elektrotehniko. Pogledam na uro, 07 16 , malo zamujam pospešim korak, pridem do postaje ujamem BUS (dobro staro 6ko) in se furam do viča. Pet do osmih uletim pred faks, kjer me čaka moj bivši in zdajšnji sošolec Levstek. Začnema pogovor, Levstek veselo razlaga o neki igri … jaz pa gledam na uro 08 13 … rečem si: ” Tale predavatelj pa malo zamuja” … prva gruča študentov veselo stopi ven iz avle pred faks na čik ali pa na pir. 08 31 predevatelja nikoder … WTF … Kako naj bom resen priden študent, če nimam predavanj oz. predavatelja sploh ni, kaj so to neke čudne fore, jst hočm predavanja!!! Sem študent lačen znanja (zaenkrat še), zdodi vstanem pridem na faks potem pa ni predavatalja, zame je to razočaranje. Točnost (oz. prisotnost) je lepa čednost.