Povej kaj, kaj, kaj naj naredim,
da najdem te, da koncno pravo ljubezen dobim.
Le kaj naj spremenim, ostane mi le telo,
jaz, ki te želim tako mocno.
Bolecina na dnu moje duše,
sit sem 18 let ljubezni šuše.
Ve ste zlo in hudic,
jaz, jaz pa nisem niti prazen nic.
Dvigni glavo slepi jezdec,
prišel bo cas svetlih luci.
Zasijal bo beli mesec,
konec bo tvojih skrbi.
A kdaj? Kdaj ? te jaz sprašujem,
mrtvim custvom poveljujem.
Volje cakati vec ni,
naj raztrgajo me barbarski psi.
Te tako ucil je oce,
gentlemen stare klase.
vem žalostno srce ti joce,
bodi ponos poslednje rase.
Požvižgam se na to,
v srcu je hudo.
Konec ! Konec je ti pravim,
v sebi gentelmena zadavim.
Stoj! Poslušaj mene,
pusti me živeti.
Jaz nisem breme,
jaz sem odposlanec sveti.
Ah, prosim te! Bog ne obstaja,
Prerastel sem živ žav in ringa raja.
Ah, kaj je ta svetla luc,
iz nje se vidi velik uc.
JAz SEM
BOG
KRŠIM PRAVILA RIME IN OBLIKE
MAR ZDAJ VERJAMEŠ
VAME
IN BOŽANSKE LIKE
Se mi zdi da sem prevec popil,
saj sem pol litra ruma vase zlil.
Sanje izginejo problem ostaja,
prazne sanje, brez sladkega raja.